plavam med tvojimi lasmi,
pijem kapljice svežega potu.
gradim si splave, ki me vozijo
gor in dol po tvojem vlažnem hrbtu.
oblizujem ti rebra,
vrtam luknje v vrat.
in zraven poslušam
simfonijo tvojega srca
še zadnjikrat.
prišla in odšla
na sapici poljubov
in nervoznih nasmehov.
pogrešal te bom.
sobota, 12. januar 2008
bom.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
5 x kritika:
Tvoja poezija je znova zadihala.
Sicer tokrat v čisto drugih barvah.
A jo doživljam na nek poseben način.
Tudi tole pesem. Vse bolj nevaren postajaš. Vsaj v poeziji. Brala sem tudi pesmice na tistem drugem blogu.
Temu delčku pa se moral bolj posvetiti. Bom napisala malo svetlega zvezdnega prahu. Upam, da bo pomagalo :)))
Nočko in lepe sanje ti želim! In brez krvi danes, jasno!!! :))
Hrepenenje, podoživitev in padec v realnost...Veliko se ukvarjaš z njo zadne cajte an?
v krempljih me ima.
in moram se soočiti z njo.
moram.
in z izgubo nje, ki se je pojavila iz nič in v nič bo odšla...
ohja:)
Mja vem kako ti je...vse je pomešan...to sem lan dala skoz...a sam ne zakrknt po tem:))))))))))
LP ful lepe stvari objalvas zadne cajte:D
bilo je strašansko kratko. in kakor hitro je prišla iz megle, tako hitro se je z vlakom odpeljala nazaj vanjo...ampak nič hudega:)
hvala Punčkica!!
Objavite komentar