četrtek, 21. februar 2008

portret.

do neba dolgi lasje,
kodrčki, mehkejši od poljubov,
supernova namesto srca.
zavita v svoje oblake
oblečena v resnico

zaljubljena...

stekajoča se v neskončno krvavo rdeče jezero.
jezero ljubezni, ljubeče-pomirjajoče
objeta.

obljubljena...

s tistim luškanim prifrknjenim noskom, pegami in pogledom, ki poljublja dušo in vse ostalo, česar se po poti dotakne, s svojo iskrenostjo božajoča, razvetliš in navdahneš revolucijo v nič hudega sluteči krvi!

Ljubljena.

3 x kritika:

VILINČEK pravi ...

Luškan portret in prav tako luškana in prisrčna pesem.

Všeč si mi v takih nežnih barvah, ti pristajajo :))

Punčkica pravi ...

Lepo si jo opisal:)Tvoj stil pisanja je fantastičen.

Aljoša pravi ...

@vilinček:
hvala, zadnje čase sicer nimam prav preveč časa, ampak očitno ni to nič slabega:)

@punčkica:
klanjam se:) in hvala enako!!