Svoboden.

Sredi parka iz ploščic ležim na hrbtu in skrivam obraz pred točo umetnih sončevih žarkov.
Tvoje poljube sem skupaj s ključem zaklenil v omaro.
Vsi zmedeni obrazi so kar naenkrat postali en sam.
Vsi drvijo mimo mene na smučeh ali v japonkah ali pa mogoče igrajo tenis, čisto bosi.
Prosti pad v epicenter duše, če ta sploh obstaja.
Od tam se širi ljubezen, če verjameš.
Vse že imamo in lahko počivamo.
Slika v izložbi pa mi prikazuje avto, star, kabriolet, na plaži.
Govori mi, naj bom svoboden...