petek, 31. julij 2009

V moj objem.

Želim si, da bi te lahko vzel s sabo.
Želim si, da bi imel koga vzeti s sabo.
Poslušam čričke in ležim na tirih.
Mirno čakam. Nate.

Vsak tvoj objem je presenečenje.
Rad se ti pustim presenetiti.
Tvoji lasje vedno tako lepo dišijo...
Vedno si odeta v ljubezen...
In vedno, čisto vedno se mi nasmihaš.
Lunina svetloba pa te naredi še lepšo.

Rad bi ti nekaj podaril.
A najprej se moraš vrniti z oblakov v moj objem.

5 x kritika:

VILINČEK pravi ...

Tale malo drugačen navdih ti je res dobro del...

Super so. Z užitkom sem jih prebrala... Sicer pa mi je tvoj stil pisanja že od nekdaj všeč... tudi kadar segaš v druge barve. In so toni bolj črni, črni, črni :))) Takrat se vendo nasmejem.

Vsebine te nekako ulovijo vase... a kljub vsemu pustijo veliko prostora za nove misli - prostor za domišljijo


Krasno mi bodi... še enkrat.

kaktuskaktus pravi ...

lepa.

Punčkica pravi ...

Super!
Tako zasanjana a hkrati realna.
Hm, tako lepo barvaš, kaj te res tako lepo vodi srce?:))
LP, Punčkica:D

Aljoša pravi ...

srce vodi po poteh, ki jih resničen svet ne premore...
hvala!:)

kaktuskaktus pravi ...

p.s. ena izmed bolj gladkih branj je tale. ponavadi vedno dodaš kakšno besedo, ki me odvrne, v tej vse le pritegnejo:)